Zahodno od Kaira, natančneje na obrobju Gize. Leži umetno izravnana površina. Tu so si v različnih časovnih obdobjih faraoni postavljali svoja posmrtna domovanja piramde. Keopsova piramida je bila največja, zato jo lahko imenujemo tudi Velika piramida, naslednja v vrsti je Mikerinosova in najmanjša Kefrenova.
Vsem trem piramidam so dali zgodovinarji ime po faraonih. V dobi ko so Egiptu vladali faraoni so imele te piramide drugačna imena. Keopsova piramida se je imenovala Khut, to v prevodu pomeni Piramida v kateri sonce vzhaja in zahaja. Drugo po vrsti so imenovali Wur, kar pomeni Velika piramida. In nato še tretja najmanjša, ki se je imenovala Neter r Mer, kar pomeni Božja piramida.
 GROBOVI BOGOV
Egipt je nastal s povezavo vrste naselbin vzdolž Nilove doline.Nazadnje sta se izoblikovali kraljestvi Zgornji in Spodnji Egipt. Med letoma 3100 in 2700 pred našim štetjem sta se kraljestvi združili pod enim kraljem, ki je imel palačo v heliopolisu, približno na prostoru današnjega Kaira.Prvi egipčanski faraoni so se imeli za žive bogove, ki bodo nekega dne zapustili zemljo, da bi se pridružili drugim bogovom predvsem bogu sonca Reju. Šončni bog je vsak dan v plamenčevem Čolnu miljonov let prepotoval nebo in ponoči potoval skozi nevarno temo podzemlja. V pripravljanju na posmrtno življenje so si faraoni gradili bivališža na robu puščavske planote in jih strateško postavljali med življenje prinašajoči Nil in zahodno obzorje, kamor je vsako noč izginjalo sonce.
Sprva so bile te hiše smrti prave palače s sobanami in shrambami. Obkrožale so jih manjše grobne hiše za dvorjane, ki bodo še po svoji smrti še naprej služili svojemu kralju. V obdobju po 2700 pred našim štetjem je kralj Džoser v Sakkari južno od Gize dal zgraditi prvo piramido ki je bila stopničasta, ki naj bi predstavljala stopnišče v nebo. naslednji kralji so razvili piramide gladkih oblik, pravo veličino pa so dosegli graditelji v času Keposa, Kefrena in Mikerinosa.
V poznejših obdobjih je vpliv faraonov močno padel zato so se morali zadovoljiti z grobnicami v Dolini kraljev
UGANKA VELIKE PIRAMIDE
Velika piramida se razlikuje od drugih tudi po tem, da ima hodnike in dvorane visoko v notranjosti. Vhod tik nad templjem v središču severne stranice vodi v ozek hodnik, ki se strmo spušča do skalne izbe pod piramido. Od tega hodnika se odcepi drugi, ki vodi navzgor najprej v majhno izbo, zdaj imenovano kraljičina izba, in potem v veliko galerijo. To je notranji poševni hodnik, dolg 47,5 in visok 8,5 metra. velika galerija pelje v zavojih do največje, to je kraljeva dvorana, v kateri je sarkofagu podobna skrinja. Notranjost piramide je ostala nedotaknjena 3000 let. ko jo je leta 820 po n. š. odkril Abdullah al Mamun s svojimi možmi, je bil navzgor vodeči hodnik zatrpan z granitnimi kladami. Izsilili so si pot mimo zaprek, dosegli kraljevo dvorano in ugotovili, da je kraljevi sarkofag prazen.
Še danes nihče ne ve za trdno, kakšen je bil namen Velike piramide. Če ni bil grob za truplo faraona Keopsa, kaj je potem bila? Kdo je zatrpal hodnike, kako in čemu? Ker na nobenega izmed teh vprašanj ne moremo odgovoriti zanesljivo, so poizkušali z razlagami tisti, ki se nagibljeji k mističnim ugibanju.
|
